Štajerski plesi
Cirkovški ploharji
Odrska postavitev: Vasja Samec
Glasbena priredba:
Če se v vasi v času med pustom ni omožilo nobeno dekle, so za kazen morala vsa dekleta iz vasi vleči hlod - ponavadi smrekovo ali borovo okrašeno deblo. Na plohu je "kraljeval" slamnati dedec, ki so ga fantje določili za "moža" najstarejšemu vaškemu dekletu.
Po sprevodu skozi vas na pustni torek, je sledilo slovo fantov in deklet od neveste in ženina. Potem je po "pokopu" Pusta sledilo veselje, pesem in ples.
Štajerski pustni plesi
Odrska postavitev: Vasja Samec
Glasbena priredba:
Za ta del naše dežele so na splošno bolj značilne pesmi kot plesi. Plesi so v glavnem podobni mnogim slovenskim plesom alpskega področja, vendar imajo svoje stilske posebnosti. So vedri, šegavi in lahkotni. Mnogi so vezani na pustne običaje, ki so za vzhodno štajerske kraje zelo značilni.
Pust je čas, ko veselje in ples prideta še kako do izraza. Osrednja figura je prav gotovo korant ali kurent iz Ptujskega polja. Z zastrašujočo masko na glavi, oblečen v ovčji kožuh, z zvonci okoli pasu in ježevko v roki poskakuje, hiti od vasi do vasi, od hiše do hiše in tako prinaša srečo domačinom. V pustnem času je zbiranje darov stara navada. Pustne vile pojejo in plešejo pred hišo gospodarja in prosijo darov. Kraljica s krono na glavi zbira v skrinjici predvsem denar. Po utrujajočem norenju, plesanju, se fantje in dekleta zbirajo tudi v gostilni, kjer po stari Štajerski navadi "zapijejo" darove, se veselijo, plešejo, pojejo napitnice in igrajo razne igre.
Zelo znana igra je "Rihterja bit". "Pojšter tanc" je vedno prisoten, pa tudi "Ples z metlo".
Plesi z bosmani
Odrska postavitev: Mirko Ramovš
Glasbena priredba: Miran Waldhuetter
Florjanovi plesi
Odrska postavitev: Vasja Samec
Glasbena priredba: Miran Waldhuetter
Nekje v Slovenskih goricah je bil običaj, da so starejši fantje v vasi medse sprejemali mlajše. Sprva so mladeniče ignorirali, kasneje pa pokažejo zanimanje zanje, vendar morajo svojo zrelost za starejšo družbo dokazati. Ta sprejem izgleda tako, da morajo med pretepanjem dokazati svojo moč. Ko so mlajši sprejeti v družbo starejših fantov, dobijo na klobuke vence, ob Florjanovi pesmi pa zaplešejo s plesalkami "štajeriš"
Prleško gostüvanje
Odrska postavitev: Branka Čagran
Glasbena priredba:
Običaj prleškega gostüvaja predstavlja tisto bogastvo preteklosti, ki ne bi smelo izumreti. Simbolika, ki se skriva v pozavčinu, maškarah, plesu plesalcev ("Po zelenoj trati", "Odprti valček"), pesmih, kmečkemu delu, predstavlja človeka, ki se skozi svojo zgodovino giblje v različnosti in v njej išče smisel.
Štajerski plesi
Odrska postavitev: Iko Otrin
Glasbena priredba: Iko Otrin
Plesi Zgornje Savinjske doline
Odrska postavitev: Mirko Ramovš
Glasbena priredba:
Zgornja Savinjska dolina se nahaja na zahodnem delu Štajerske, v bližini Koroške. Bližino je mogoče zaslediti v sorodnosti plesov in nekaterih šeg. Posebnost prestavljata nenavaden ples, Drglica, kjer se pari pomikajo naprej izmenoma po petah in prednjem delu stopala, ter posebna oblika trablana, kjer plesalca plešeta izmenjaje v paru in vsak posebej.
Razkrižje
Odrska postavitev: Mirko Ramovš
Glasbena priredba: Miran Waldhuetter
Razkrižje je vas v obmejnem severovzhodnem delu Slovenije. Nahaja se ob križišču poti, ki povezujejo Štajersko, Prekmurje in hrvaško Medmurje ter je bila podobno kot Prekmurje do leta 1919 pod madžarskim delom Avstro-ogrske monarhije. Plesi Razkrižja in okolice nazorno odražajo zgodovino in zemljepisno lego območja, kjer so nastajali, saj se v njih mešajo različni vplivi.
Glasba: Razkrižje-mp3 Razkrižje-ogg
